Samonadzor sladkorja v krvi
BOLJŠA KAKOVOST ŽIVLJENJA, MANJ POSLEDIČNE ŠKODE
Samonadzor je osnova za uspešno zdravljenje sladkorne bolezni
S samonadzorom glukoze v krvi nadzorujete sladkorno bolezen, kar vam zagotavlja boljšo kakovost življenja in manj posledičnih poškodb. Redno merjenje pomaga preprečevati previsoke in prenizke vrednosti sladkorja v krvi. Sodobni merilniki natančno izmerijo vrednost glukoze v krvi z zelo majhno kapljico krvi iz prstne blazinice. Z nekaj nasveti na kaj morate biti pozorni pri merjenju krvnega sladkorja imate orodja za aktivno obvladovanje sladkorne bolezni. Spremljajte, kako prehrana, telesna vadba in zdravila vplivajo na raven sladkorja v krvi. Na osnovi izmerjenih vrednosti sladkorja v krvi in HbA1c lahko tudi vidite, ali se je vaš nadzor krvnega sladkorja poslabšal. V tem primeru lahko sprejmete protiukrepe ali se pogovorite s svojim zdravnikom, kako ustrezno ukrepati.
Če veste, da boste prejeli rezultate meritev, lahko preprečite akutne presnovne motnje in se zaščitite pred sekundarnimi boleznimi. Samonadzor je še posebej pomemben pri ljudeh, ki si vbrizgavajo inzulin saj na osnovi izmerjenih vrednosti določajo odmerke inzulina.
Zelo pomembno je tudi zapisovanje rezultatov v dnevnik, ki ga bolniki prinesejo s seboj na redni pregled pri zdravniku. Dnevne srednje vrednosti omogočajo sklepanje o trenutni vrednosti HbA1c in s tem o kakovosti nadzora sladkorne bolezni.
Zakaj samonadzor glukoze v krvi?
- Zaščita pred hipoglikemijo in hiperglikemično dekompenzacijo ali diabetično ketoacidozo
- Boljše razumevanje in boljši nadzor sladkorne bolezni
- Boljša kakovost življenja z večjo varnostjo v prostem času, pri delu, na počitnicah in med športom
- Vpogled v presnovne procese v telesu
- Vpliv telesne vadbe, stresa in hormonov na glukozo v krvi
- Boljše razumevanje ukrepov zdravljenja
- Večji nadzor in zaupljiv odnos z ekipo za oskrbo sladkorne bolezni
- Samoodgovornost za zdravljenje
- Boljše možnosti pri delu
- Manj obolelih in krajši čas v bolnišnici
- Daljša pričakovana življenjska doba zaradi preprečevanja poznih zapletov sladkorne bolezni
Kdaj in kako pogosto meriti?
Pogostnost merjenja je odvisna od vrste terapije.
Če imate sladkorno bolezen tipa 2 in imate peroralno in/ali inzulinsko terapijo ali če si med konvencionalno terapijo dajete inzulin dvakrat dnevno, morate s svojim zdravnikom in zdravstveno ekipo razmisliti o vseh podrobnostih glede merjenja glukoze v krvi.
Če imate intenzivirano inzulinsko terapijo ali nosite inzulinsko črpalko, si morate meriti krvni sladkor vsaj 6-krat dnevno:
- Takoj ko vstanete/pred zajtrkom
- Pred kosilom
- Pred večerjo
- Pred spanjem
- Po potrebi
V posebnih okoliščinah morate pogosteje meriti krvni sladkor, če na primer sumite na hiperglikemijo ali ketoacidozo, če imate bolezni s povišano temperaturo, slabostjo ali drisko, če jemljete nova zdravila ali če imate moteno dnevno življenje (delo ponoči, počitnice v tujini s spremembo časovnega ritma).
Merilni sistemi/Umerjanje
Krvni sladkor lahko merimo na dva načina merjenja, odvisno od uporabljenega merilnika.
Fotometrični sistem:
Fotometrično merjenje temelji na encimski reakciji, ki povzroči barvno reakcijo v merilnem območju merilnega lističa. Merilnik prepozna intenzivnost barve, ki jo nato preračuna v ustrezno vrednost glukoze v krvi.
Biosenzorji:
Glavna razlika med senzorji in barvnimi merilnimi lističi je v tem, da je reakcija glukoze povezana z biokemično reakcijo, ki povzroči električni signal. Ta električni tok je mogoče izmeriti in ustreza natančni vrednosti glukoze v krvi.
Merilnike prejšnjih generacij je treba ob odprtju novega vsebnika z merilnimi lističi kodirati s kodno kartico ali z vnosom posebne kombinacije številk. Danes pa sodobni merilniki navadno temeljijo na novi, brezkodni tehnologiji.
Glukozo lahko merijo v območju med 20 in 600 mg/dl (1,1–33,3 mmol/l).
Umerjanje
Merilniki glukoze v krvi so lahko umerjeni na polno kri ali plazmo (prosimo, da preberete navodila za uporabo merilnika). Danes je na voljo največ merilnikov, umerjenih na plazmo.
OPOMBA: Merilniki, umerjeni na plazmo, kažejo za 10–15 % višje vrednosti! Zato ne uporabljajte hkrati sodobnih merilnikov različnih proizvajalcev, saj se lahko njihovi rezultati zelo razlikujejo.
Vzorčenje krvi
Sladkorni bolniki za odvzem krvi uporabljajo stranski del prstnih blazinic, ki so dobro prekrvavljene in zato z lahkoto dobijo dovolj krvi. Izogibajte se sredini prstnih blazinic, ker je tam zbadanje bolj boleče zaradi visoke gostote receptorjev občutljivosti.
Za čim manjše težave pri vbadanju v prst upoštevajte naslednje nasvete:
- Dobro si umijte roke s toplo vodo in milom ter jih osušite. Tako so roke čiste, hkrati pa pospešite tudi pretok krvi. Razkuževanje ni potrebno – ostanki alkohola bi lahko povzročili napačen rezultat.
- Da bo bolečina čim manjša, vbadajte v stranski del blazinice prstov, saj so receptorji v srednjem delu občutljivejši. Ne vbadajte v podnohtje, ker bi to lahko povzročilo vnetje.
- Po vsaki uporabi zamenjajte lanceto konica igle se lahko skrha ali ukrivi, kar povzroči bolj bodeč vbod ali poškoduje kožo. Poleg tega se zaradi prodiranja virusov in bakterij poveča nevarnost okužbe in vnetja.
- Uporabljajte tanke lancete (na voljo so lancete s premerom le 0,2 mm), da bo bolečina pri vbodu čim manjša. Tudi z njimi boste dobili dovolj krvi, saj je velikost vzorca odvisna od globine vboda in ne od premera lancete. Poleg tega sodobni merilniki glukoze v krvi potrebujejo zelo majhne vzorce krvi.
- Za vbadanje uporabljajte različne prste – nekateri ljudje nočejo vzorčiti krvi iz mezinca ali palca.
- Če je le mogoče, uporabljajte prste obeh rok
- Poskusite najti optimalno globino za vbod: Morda ni potreben zelo globok vbod, da bi dobili ustrezni vzorec krvi. Lahko tudi roko ali prst nežno masirate navzgor, stresete z roko, ali jo pustite viseti, da olajšate postopek vzorčenja krvi. Ne stiskajte prsta, da bi iztisnili kapljico krvi.
- Pritisnite prožilno napravo tesno ob bočno stran prsta in nato sprostite sprožilec.
Vzorčenje krvi
Sladkorni bolniki za odvzem krvi uporabljajo stranski del prstnih blazinic, ki so dobro prekrvavljene in zato z lahkoto dobijo dovolj krvi. Izogibajte se sredini prstnih blazinic, ker je tam zbadanje bolj boleče zaradi velike gostote receptorjev občutljivosti.
Pravilno ravnanje z merilnimi lističi
Shranjevanje merilnih lističev
- Merilne lističe shranjujte na suhem mestu (ne v kopalnici).
- Ko merilni listič vzamete iz vsebnika, ga takoj zaprite, da vanj ne vstopi vlaga.
- Merilnih lističev ne hranite v avtomobilu, saj lahko poleti in pozimi temperature v njem dosežejo skrajne vrednosti.
- Preverite rok poteka uporabnosti.
- Če morate merilnik kodirati, ne pozabiti preveriti, ali se kodi na steklenički z merilnimi lističi in na merilniku ujemata.
Ustrezni merilni listič
Vsak merilnik glukoze v krvi ima svoje merilne lističe, na katere se nanese kapljica krvi. Glavna reakcija za merjenje glukoze v krvi poteka na merilnem lističu.
Napake
Napake pri merjenju glukoze v krvi lahko povzročijo napačne rezultate. Vzroki napak so zelo različni: napake pri rokovanju z merilnikom, okvarjeni merilni lističi ali merilnik, različni moteči dejavniki.
Da bi se izognili napakam pri merjenju, je potrebno usposabljanje za ravnanje z ustreznim merilnikom in merilnimi lističi Uporaba merilnika je navadno zelo preprosta in zato je tudi usposabljanje mogoče hitro opraviti.
Občasni preizkusi s kontrolno raztopino zagotavljajo najboljšo kakovost merjenja glukoze v krvi. Preizkus kakovosti je dobro opraviti, če odprete novo stekleničko z merilnimi lističi, če vam je merilnik padel na tla ali je poškodovan, če merilni rezultati niso v skladu z vašim osebnim počutjem ali če so vam rezultati sumljivi.
Napake
Največ težav nastane zaradi napak med delovanjem, le redko pa težave povzročajo merilnik, merilni lističi ali drugi moteči dejavniki.
Poškodovani merilni lističi
Merilnih lističev ne smete izpostavljati neposredni sončni svetlobi, visoki vlažnosti, mrazu ali vročini ali jih uporabljati po izteku uporabnega roka. Ker so zelo občutljivi, jih morate hraniti v originalni embalaži, ki jo morate zapreti takoj, ko iz nje vzamete merilni listič.
Poškodovan merilnik
Merilniki glukoze v krvi so zelo natančne naprave, zato morate z njimi ravnati po navodilih proizvajalca. Merilnik uporabljajte samo z dovolj napolnjenimi baterijami. Preveriti morate, ali je merilni listič pravilno vstavljen.
Odpravljanje napak
Za ravnanje z merilnikom se morate usposobiti. Naučiti se morate tudi pravilno odvzeti vzorec krvi:
- Če premočno stisnete prst, se bo kri pomešala s tekočinami iz tkiva, kar lahko povzroči nepravilne rezultate.
- Dobro si umijte roke, da se izognete onesnaženju vzorca z ostanki hrane in iz higienskih razlogov.
- Roke dobro osušite, da preprečite redčenje krvi z vodo.
- Razkuževanje ni potrebno.
- Vzorec mora biti tako velik, da omogoča pravilno testiranje na reakcijskem območju merilnega lističa.
- Med merjenjem ne premikajte merilnega lističa.
- Če uporabljate merilnik, ki ga morate kodirati, ne pozabite nastaviti nove kode, ko odprete novo stekleničko z merilnimi lističi.
- Vročina, neposredna sončna svetloba, izjemna vlažnost v zraku (vodna para) ali izredno nizke temperature škodujejo merilniku in merilnim lističem.
Druge motnje
Na merilne rezultate lahko vplivajo snovi iz telesa in od zunaj (zdravila, na primer vitamin C, acetil salicilna kislina, ...).
Vrednosti se zaradi njih lahko znižajo ali zvišajo. Oglejte si navodila za uporabo merilnika in merilnih lističev. Merilni rezultati so lahko netočni tudi zaradi zelo visoke ali zelo nizke ravni hematokrita.
Po bolezni z zelo veliko izgubo vode (močna driska ali bruhanje) je lahko netočen rezultat merjenja. Dezinfekcijska sredstva je treba popolnoma odstraniti, da se preprečijo netočne rezultate meritev. Če imate kakršna koli vprašanja, se posvetujte s svojim zdravnikom ali zdravstvenim osebjem.
Dnevnik
Ker posamezna vrednost glukoze v krvi predstavlja le trenutno stanje, se običajno pripravijo dnevni profili za več vrednosti glukoze v krvi na dan. Samonadzor glukoze v krvi je koristen le, če na osnovi izmerjenih vrednosti ustrezno ukrepamo. Zato je pomembno, da rezultate meritev zapisujete v dnevnik.
Dnevnik je osnova, da zdravnik ali zdravstveno osebje prilagodi zdravljenje sladkorne bolezni, v njem so shranjeni tudi podatki o posebnih situacijah in pomaga prepoznati dnevna nihanja. Vestno in redno vodite dnevnik sladkorne bolezni. Kar ni zapisano, je pozabljeno, kar je pozabljeno, je izgubljeno.
Kako pisati dnevnik:
- Vrednost glukoze v krvi z datumom in časom
- Vnos hrane (OH)
- Vnos inzulina
- Posebne situacije, kot so šport, hipoglikemija, stres, bolezen itd.
Sodobna tehnologija lahko pomembno prispeva k zdravljenju sladkorne bolezni. Za sisteme za spremljanje glukoze v krvi so navadno na voljo tudi sistemi za vodenje podatkov. S posebnimi kabli lahko podatke iz svojega merilnika prenesete na osebni računalnik in jih tam pregledujete. S pomočjo osebnega računalnika je zdravljenje sladkorne bolezni še lažje. S pravo programsko opremo lahko ustvarite natančno dokumentacijo o svojem zdravljenju.